|
|
Argentinski tango KRATKA ZGODOVINA Kdaj se je tango "rodil"? Težko vprašanje. Kot glasbeni slog se je razvijal skorajda skozi vse devetnajsto stoletje. Na njegov nastanek so vplivali španski contradanza, andaluzijski "tango" in sevillana, paso doble in flamenko, kubanska habanera, črni candombe, glasba pastirjev iz pamp (milonga), dunajski valček, poljska mazurka, hanseatska polka, židovski kletzmer … Torej vse glasbene oblike, ki so jih seboj pristanišče Rio de la Plata na argentinski obali Atlantika, v srcu, ne v kovčku, prinesli priseljenci. Ko je Buenos Aires leta 1880 postal glavno mesto "srebrne dežele", je bil že strašansko velika metropola. Žensk je primanjkovalo (razmerje je bilo v nekaterih letih celo ena ženska na sedem, a tudi na več moških), zato je cvetela prostitucija. Mladi, pogosto brezposelni moški (compadriti) so se zbirali pred bordeli in postavali, tudi zaplesali. Med seboj, kajpada. Ples pa se je kaj kmalu preselil v notranjosti teh hiš veselja, kar je tango vrglo v slabo luč za več desetletij, seveda predvsem v visoki družbi. V začetku 20. stoletja pa se je glasba zahvaljujoč gramofonskim ploščam kakovostno močno razvila. Toda kar deset let je trajalo, da je tango prodrl iz revnega predmestja, pristanišča La Boca le nekaj kilometrov proč - v bogati "Centro" Buenos Airesa (približno l. 1910). Nato pa se je tango razširil kot ogenj, najprej v Pariz, kjer so orkestri "stare garde" v studijih snemali svoje prve plošče. Komercializacija pa je zahtevala tudi standardizacijo plesnih korakov, ki so dotlej praviloma temeljili zgolj na hoji in zibanju. Za ta projekt sta se odločila Američana Irene in Vernon Castle okrog leta 1913, že leto zatem pa je tango osvojil tudi London, Berlin in New York, kjer so se nad njim najprej strašno zgražali, nato pa le sprejeli. Tango je bil tedaj obsojan kot pol stoletja prej polka. Papež Pij X je leta 1914 tango celo javno obsodil. A tangueri se niso dali motiti. Vulgarnost gor ali dol, v svojem plesu so uživali, ga razvijali, mu dodajali vedno nove elemente, eleganco, ga širili po svetu in sčasoma postajali vse uspešnejši ambasadorji tedanje Argentine, šeste najbogatejše države na svetu. V dvajsetih letih je vse bolj močan postajal vpliv portenov (prebivalcev Buenos Airesa), ki so v liriko vnesli mnogo besed, zlasti iz genovskega in napolitanskega dialekta in s tem prispevali k nastanku lunfarda, značilne govorice Buenos Airesa. Okrog leta 1917 se je glasbeni izraz spremenil iz dvočetrtinskega v štiričetrtinskega in kot tak ostane do danes. Pojav filma pa je tango prenesel na veliko platno in mu s tem zagotovil svetovno slavo. Z Rudolfom Valentinom je svetovna pop kultura tako dobila tako razvpitega "latinskega ljubimca".Pojavi Carlos Gardel V dvajsetih letih umetniki "zlate dobe" (Epoca de Oro) zamenjajo "staro gardo" (Guardia Vieja), tango nadgradijo z novimi elementi in iz njega ustvarijo najbolj etablirano kulturo južne Amerike. Zlata doba s Discepolom, Canarom, Calom, Fresedom, De Angelisom, Di Sarlijem, D'Agostinom in Vargasom zlasti D'Arienzom in Pugliesejem, pa mladim Piazzollo, traja vse do petdesetih, ko počasi zamre. Vzrok je bil predvsem v vse močnejši vojaški hunti, ki je forsirala ljudsko glasbo, in vzponu rock'n'rolla. Šele v osemdesetih pride do ponovne popularizacije tanga, po eni strani glasbe in plesa zlate dobe, po drugi avantgardističnega razvoja oziroma tako imenovanega tanga nueva, novega tanga. Devetdeseta pomenijo razmah argentinskega tanga po praktično vseh pomembnejših metropolah za-hodne kulture, zlasti pa v Buenos Airesu (kjer prav-zaprav nikoli ni zamrl), New Yorku, Tokiu, Londonu, Berlinu, Milanu, Gradcu, Trstu in - tudi v Ljubljani.,ja tudi Slovenski Istri. nazaj KAJ JE TANGO? Sožitje dveh src v eno ob tango glasbi.Ob tem je pomembno samo - Zato se tangueri ne sprašujejo kdo si, od kaj si , kaj delaš,…sploh ni pomembno. midva in tango tukaj in zdaj.Od začetka do konca pesmi.Lahko se prej nisva poznala in ni rečeno, da se bova tudi potem…. TANGO GLASBA in PLESI Zakaj o tem. Ker je poznavanje v javnosti ravno obratno.Najbolj se sliši in vidi tango glasba in ples z nastopov, koncertov, šovov, …- tudi zelo kakovostnih, ki pa ne živi.V smislu, da jih na milongah-tango plesih ni! Ta svet (izvorno Argentinski) je setavljen iz treh osnovnih tipov glasbe in tudi plesov. Tipični ansambel-Tipico sestavljajo Bandoneon neke vrste harmonika-z ozkim in dolgim mehom , ponavadi diatonočen- kot kralj instrumentov in tipičnih za tango, neizogibna violina-brez nje ni romantike, klavir in kontrabas .Od tod naprej pa vse mogoče variacije. Osnovni tipi glasbe in tudi plesov so: Tango kot vodilna in osnovna .Skozi zgodovino so nastali različni stili,kot rečeno, od prvobitnih do sedanjih Tango nuevo stilov.Temu se prilagaja tudi način plesa.Prvotno 2 četrtinski, sedaj 4 četrtinski. Glavni stili samega tanga so: -MILONGUERO stil , ki je nastal, ko se je tango pr4selil v zaprte prostore in ni bilo prosora na plesiščih.Najbolj "stisnjen" a zadržan in klasičen stil, -TANGO DE SALON -ta se je že malo odprl in se ga največ pleše na milongah v BA in drugje, posebno , ko je gužva, -TANGO NUEVO -novi stil-odprti, ki omogoča veliko več svobode in gibov-mora biti dovolj prostora na oplesišču, sicer prihaja do nesreč-tipa Au, to je moja noga, brce v soseda,… -TANGO FANTAZIJA -izključno za oder, oziroma eksibicijski stil, ki je najbolj poznan iz šovov , po televiziji,… Tega se na milongeh ne pleše. MILONGA (slučajno enako ime kot tango prireditev) predhodnik tanga, zelo živahna in zabavna.2 četrtinski takt. VALS s črko V.Izredno lep ples.Tekoč in pri njem je veliko obračanja.Seveda 3 četrtinski takt. Za vse je osnova tango, tako , da nepoznavalci včasih ne vidijo razlike. A je, je. No omeniti je potrebno še podzvrsti.Mogoče najbolj zanimiva(vsaj za mene ) je tango za Canyenge.To je ples dvajsetih let.Ker se je plesal v glavnem zunaj(tako kot candombe,..) in so ga plesali preprosi ljudje, je bolj "grob"-vsaj na pogled.Pri njem se bolj dvigajo noge-ni podrsavanja kot pri tangu, ker so bila tla ponavadi groba in prašna. Značilnost tanga je tudi, da se ga pleše po trenutnih občutkih.Verjetno je edini ples kjer se pleše po ritmu in tudi melodiji vključno s pavzami, ki veliko govorijo. Najbolj pomembni glasbeniki so: Francisco Canaro, Carlos Gardel, Osvaldo Pugliese, Juan D`Arienzo, Osvaldo Pugliese- 1.revolucija v tangu, Anibal Troilo, ki je precej botroval , da je Astor Piazzolla povročil 2. revolucijo v tangu.Tu bi bil spisek zelo dolg, a ti so največ prispevali ali bili najbolj znani.Danes poznamo tudi eksperimentalni in elektronski tango. MILONGA Pri nas bi rekli plesna prireditev kjer se pleše tango.Organizirajo se na zelo razločnih mestih.Nekje občasno, nekje redno.Informacije se širijo znotraj ljubiteljskega kroga tanguerov in so dostopne vsem, ki jih to zanima.Pleše se v principu samo tango plese. V milongi vladajo posebna , nepisana a dobro znana pravila.Večina izhajajo iz logike in nekatera iz moškega ponosa ter spoštovanja žensk. Najzanimivejše pravilo je morda Cabezeo.Vabljenje ženske na ples s pogledom.Omogoča vabljenje tudi na velike razdalje.Ob košarici tega nihče ne opazi in moška čast je rešena.No, v Evropi in ZDA se to večkrat malo poenostavlja,… Plesna glasba je razdeljena v Tande.pri nas bi temu rekli runde.Konec runde je zaznan s Cortino-zavesico-glasbo čisto drugega stila-to pomeni Tangueri in tanguerke s plesišča in za fante "že glejte katero boste naslednjo povabili, da ne bo že kdo pred vami.Da, po tandi se menja plesalko in redko ali malo pleše z isto-razen, če ni poseben razlog za to…. .Ponavadi se predvaja 4 do 5 tangov enega stila ali izvajalca(če ni koncert), nato enako drugega, nato 3 do 4 milonge, spet tango, nato vals.Tega se vsi ne držijo striktno. Pomembno pri tangu je osnovno pravilo, ki se ga ne sme prekršiti. Tango je ples brez besed , kjer se čustva dveh -plesalke in plesalca združujeta in so v osnovi lahko tudi erotična a nikoli seksualna.In položaja, tudi tesnega objema se ne sme izkoristiti za seksualne gibe ali celo otipavanje.To je vrhunska nesramnost.in aroganca. TANGO PRI NAS Vedno več se širi tudi pri nas.Imamo različne klube in združbe ljubiteljev tanga v Ljubljani, Mariboru, Celju in v naši Istri.Zelo smo povezani in ravni na milongah in festivalih se redni srečujemo s tangurkami in tangueri iz Trsta, Trbiža-Udin, Padove,Celvca, Beljaka, Graza,Zagreba in drugod.Ni nam težko prepotovati tudi 200 km, za eno milongo , če se nam zdi zanimiva. Danes imamo milongo tudi v Izoli v Palači Manzioli, ki je vedno malo posebna.Potekajo vedno v poznih urah cca od 10 do 3. zjutraj. S tem vabim vsakogar, ne glede na starost, da se nam pridruži. Potrebna je le ljubezen do plesa, dosti potrpežljivost in vstrajnosti. Ko te tango začara, se ga težko ločiš.In ne bom povedal več. |